ZOPVTKK kreditodajalcem (v tem primeru bankam) nalaga, da za kreditno pogodbo, s katero je kreditojemalcu (potrošniku) dal kredit v obliki posojila, odloga plačila ali podobnega finančnega dogovora, nominirano v švicarskih frankih ali z valutno klavzulo v švicarskih frankih in je bila sklenjena v obdobju od 28. junija 2004 do 31. decembra 2010 (v nadaljevanju: »kreditna pogodba v CHF«), pripravi naslednjo dokumentacijo:
- predlog pogodbe o ureditvi medsebojnih razmerij v obliki aneksa k veljavni kreditni
- pogodbi v CHF oz. v obliki nove pogodbe, v primeru da je kreditna pogodba v CHF prenehala veljati (t.i. Pogodba o ureditvi medsebojnih razmerij),
- nov amortizacijski načrt,
- izračun preostanka dolga.
Kreditodajalec je dolžan v predlog Pogodbe o ureditvi medsebojnih razmerij vključiti določbo, s katero se v pogodbeno razmerje vnaša omejitev valutnega tveganja z valutno kapico. Valutna kapica se aktivira: (1) ko zaradi spremembe menjalnega tečaja znesek preostanka kredita za več kot 10 % odstopa od zneska preostanka kredita, izračunanega po tečaju na dan črpanja kredita; ali (2) ko zaradi spremembe menjalnega tečaja višina anuitete za več kot 10 % odstopa od vrednosti anuitete, izračunane po tečaju na dan črpanja kredita.
Kreditodajalci so v roku 60 dni od uveljavitve ZOPVTKK dolžni za vse kreditne pogodbe v CHF pripraviti Pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij, nov amortizacijski načrt in izračun preostanka dolga ter navedeno dokumentacijo kreditojemalcem vročiti najkasneje v roku 75 dni.
