Aleš Šoba, CFA, direktor sektorja upravljanja investicijskih skladov
April 2024
Iran je prvič v svoji zgodovini neposredno napadel Izrael, kar je lahko začetek širšega konflikta na Bližnjem vzhodu. Ukrajina je v najtežjem položaju od začetka napada s strani Rusije pred dobrima dvema letoma. Inflacija v ZDA vztraja pri približno treh odstotkih, kar pomeni, da ameriška centralna banka nima potrebe po znižanju obrestnih mer. Prav tako obstaja možnost ponovne izvolitve Donalda Trumpa, kar bi pomenilo zaostritev trgovinske vojne s Kitajsko in še bi lahko našteval. Vlagatelji so v zadnjih dneh in tednih soočeni s poplavo slabih novic in marsikdo se sprašuje, ali je sedaj, predvsem po izjemni rasti delnic v zadnjih šestih mesecih, čas za umik v bolj varne naložbe.
Moj odgovor na takšna vprašanja je vedno enak, odločen ne. To ne pomeni, da ni možna korekcija (v borznem žargonu to pomeni padec v višini 10 odstotkov od najvišjega vrha), verjetno jo bomo še letos videli (v povprečju jo dobimo enkrat na 11 mesecev), mogoče jo celo pravkar doživljamo, vendar je iskanje pravega trenutka za vstop in izstop z delniških trgov najverjetneje največja napaka, ki jo delajo vlagatelji. Prvič, nihče ne more napovedati prihodnosti in dogodkov, ki bodo sledili, in drugič, tudi če dogodek pravilno napoveš, je treba pravilno napovedati še odziv finančnih trgov.
Če se spomnimo pandemije (leta 2020), je ta sprožila največji gospodarski upad po drugi svetovni vojni. Delniški trgi so to isto leto zaključili pozitivno. Če se ozremo na začetek vojne v Ukrajini, napovedi glede energetskih težav Evrope in današnje stanje, vidimo, da se najbolj črni scenariji (vsaj zaenkrat) niso uresničili. Podobnih primerov vam lahko naštejem ogromno in zato je tako težko napovedati gibanje finančnih trgov na kratek rok. Vsa velika imena finančnih krogov vedno poudarjajo »It's not about timing the market, but about time in the market« - pomemben je čas, ki ga vlagatelji preživijo investirani v delnicah, ne iskanje pravega trenutka.
Poleg neugodnih novic, ki sem jih naštel, pa marsikaterega vlagatelja skrbi tudi to, da delniški trgi letos podirajo nove rekorde kot za šalo. Od začetka leta smo pri ameriških delnicah videli že 22 novih najvišjih vrednosti. Med letoma 2013 in 2021 smo jih videvali povprečno 38 na leto, v letu 2022 enega in nobenega v letu 2023. Novi najvišji vrhovi so zanimivi, ker sprožajo ali evforijo pri določenih vlagateljih ali strahove, da se takšna rast delnic ne more nadaljevati. In kaj pravi zgodovina? Ameriški delniški indeks S&P 500 je po letu 1970 v povprečju ustvaril višji donos vlagateljem, ki so investirali, ko so delnice bile na novih najvišjih vrednostih, kot če so to naredili na katerikoli dan. Novih najvišjih vrednosti bi se morali torej veseliti.
Ali bi moralo biti vlagatelje strah? Vedno bodo dogodki, ki bodo na kratek rok negativno vplivali na gibanje delnic. Ugibati, kdaj in kako se bo to odrazilo, pa je nesmiselna izguba časa. Okolje za delnice se je v zadnjih tednih res poslabšalo in trgi so zreli za predah, ne glede na to pa je večino časa najboljša strategija »kupi in drži«. Na dolgi rok bodo delnice sledile fundamentom (dobičkom in dividendam podjetij) in glede na večno željo človeštva po napredku ostaja njihova smer navzgor.
April 2024
Iran je prvič v svoji zgodovini neposredno napadel Izrael, kar je lahko začetek širšega konflikta na Bližnjem vzhodu. Ukrajina je v najtežjem položaju od začetka napada s strani Rusije pred dobrima dvema letoma. Inflacija v ZDA vztraja pri približno treh odstotkih, kar pomeni, da ameriška centralna banka nima potrebe po znižanju obrestnih mer. Prav tako obstaja možnost ponovne izvolitve Donalda Trumpa, kar bi pomenilo zaostritev trgovinske vojne s Kitajsko in še bi lahko našteval. Vlagatelji so v zadnjih dneh in tednih soočeni s poplavo slabih novic in marsikdo se sprašuje, ali je sedaj, predvsem po izjemni rasti delnic v zadnjih šestih mesecih, čas za umik v bolj varne naložbe.
Moj odgovor na takšna vprašanja je vedno enak, odločen ne. To ne pomeni, da ni možna korekcija (v borznem žargonu to pomeni padec v višini 10 odstotkov od najvišjega vrha), verjetno jo bomo še letos videli (v povprečju jo dobimo enkrat na 11 mesecev), mogoče jo celo pravkar doživljamo, vendar je iskanje pravega trenutka za vstop in izstop z delniških trgov najverjetneje največja napaka, ki jo delajo vlagatelji. Prvič, nihče ne more napovedati prihodnosti in dogodkov, ki bodo sledili, in drugič, tudi če dogodek pravilno napoveš, je treba pravilno napovedati še odziv finančnih trgov.
Če se spomnimo pandemije (leta 2020), je ta sprožila največji gospodarski upad po drugi svetovni vojni. Delniški trgi so to isto leto zaključili pozitivno. Če se ozremo na začetek vojne v Ukrajini, napovedi glede energetskih težav Evrope in današnje stanje, vidimo, da se najbolj črni scenariji (vsaj zaenkrat) niso uresničili. Podobnih primerov vam lahko naštejem ogromno in zato je tako težko napovedati gibanje finančnih trgov na kratek rok. Vsa velika imena finančnih krogov vedno poudarjajo »It's not about timing the market, but about time in the market« - pomemben je čas, ki ga vlagatelji preživijo investirani v delnicah, ne iskanje pravega trenutka.
Poleg neugodnih novic, ki sem jih naštel, pa marsikaterega vlagatelja skrbi tudi to, da delniški trgi letos podirajo nove rekorde kot za šalo. Od začetka leta smo pri ameriških delnicah videli že 22 novih najvišjih vrednosti. Med letoma 2013 in 2021 smo jih videvali povprečno 38 na leto, v letu 2022 enega in nobenega v letu 2023. Novi najvišji vrhovi so zanimivi, ker sprožajo ali evforijo pri določenih vlagateljih ali strahove, da se takšna rast delnic ne more nadaljevati. In kaj pravi zgodovina? Ameriški delniški indeks S&P 500 je po letu 1970 v povprečju ustvaril višji donos vlagateljem, ki so investirali, ko so delnice bile na novih najvišjih vrednostih, kot če so to naredili na katerikoli dan. Novih najvišjih vrednosti bi se morali torej veseliti.
Ali bi moralo biti vlagatelje strah? Vedno bodo dogodki, ki bodo na kratek rok negativno vplivali na gibanje delnic. Ugibati, kdaj in kako se bo to odrazilo, pa je nesmiselna izguba časa. Okolje za delnice se je v zadnjih tednih res poslabšalo in trgi so zreli za predah, ne glede na to pa je večino časa najboljša strategija »kupi in drži«. Na dolgi rok bodo delnice sledile fundamentom (dobičkom in dividendam podjetij) in glede na večno željo človeštva po napredku ostaja njihova smer navzgor.
