Damjan Kovačič, višji specialist za upravljanje, Sava Infond, družba za upravljanje, d.o.o.
Februar 2024
Wall Street v teh dneh slavi svojega superjunaka, ki igra glavno vlogo v ameriški borzni zgodbi o uspehu ter upravičeno zbuja zavist preostalega sveta. Indeks S&P 500 je zavedno in nezavedno globoko zakoreninjen v psiho in zavest večine profesionalnih vlagateljev.
Če smo nekoliko patetični, bi lahko rekli, da ima podobno vlogo in status kot prstan moči v slavni Tolkienovi trilogiji Gospodar prstanov. V osebni izkaznici tega gospodarja svetovnih borznih indeksov, ki je pred dnevi prvič presegel magično mejo 5000 indeksnih točk, je navedeno, da je vanj vključenih 500 največjih ameriških korporacij, ki so na trgu vredne več kot 42.000 milijard dolarjev, kar je recimo 670-kratnik slovenskega letnega BDP oz. približno 1600-krat toliko, kolikor imamo Slovenci privarčevanih sredstev v bančnih depozitih.
Indeks, ki je naredil delničarje
Od rojstva indeksa, davnega leta 1923, se je delež Američanov, ki imajo v lasti delniške naložbe povečal s samo enega odstotka v letu 1929, na 19 odstotkov v letu 1983, na skoraj 60 odstotkov leta 2000 in danes. Če bi povprečni prebivalec Slovenije, ki je danes star 44 let, ob rojstvu vplačal 1000 evrov v indeks S&P 500, bi zdaj imel na računu skoraj 160.000 dolarjev, njegov povprečni letni donos pa bi v tem času presegal 12 odstotkov.
Nova rekordna vrednost delniškega indeksa je pomembna na simbolni in psihološki ravni, saj pomeni, da imajo pozitivni donos vsi vlagatelji, ki so kadarkoli v zgodovini vložili denar v košarico 500 vodilnih ameriških podjetij.
Si predstavljate, koliko ljudi je bilo v tem času opeharjenih za svoje trdo prigarane prihranke v neštetih »catch-the-catch« piramidnih shemah in drugih prevarah, ker so v želji po tem, da bi na hitro obogateli, nasedli brezvestnim goljufom. Zgodovina finančnih trgov je resda polna normalnih korekcij in občasnih bolečih pretresov, vendar pa so pravila igre vnaprej znana in predvidljiva, vsi udeleženci na trgu pa uživajo visoko pravno zaščito.
Na trgu ni mesta za neumne napake
Delniške trge ljudje pogosto neupravičeno dojemajo kot mitološke simbole gnilega kapitalizma ali pa si jih vizualno predstavljajo kot igralnice na Divjem zahodu, kjer so mali vlagatelji nemočna hrana za morske pse v prehranjevalni verigi. Delniški trgi niso nič drugega kot velikanska elektronska tržnica, kjer si kupci in prodajalci prostovoljno in demokratično izmenjujejo delnice podjetij po tržnih cenah. V resnici so precej bolj prijazni in popustljivi do vlagateljev, ki poznajo njihovo pravo naravo in ne delajo neumnih napak.
Ob izjemnih donosih tehnoloških delnic in vse večjem zanimanju splošne javnosti se vse več poznavalcev sprašuje, kdaj se bo ustavila evforija na trgih, mediji pa veselo razpihujejo zgodbe o tem, da »pod rekordi ameriških delnic tiktaka bomba«, in se sprašujejo, kako je mogoče, da je Nvidia na trgu vredna več kot vse kitajske delnice na hongkonški borzi, ali pa da je Microsoft na borzi vreden več kot tri tisoč milijard dolarjev, kar je dvakrat toliko, kot znaša tržna vrednosti ameriškega energetskega sektorja, ki sicer letno ustvari dvakrat večji prosti denarni tok v višini 135 milijard dolarjev. Zgodovinske statistike za zdaj govorijo v prid nadaljevanja pozitivnih gibanj na delniških trgih, saj novim najvišjim vrednostim po koncu medvedjih trgov praviloma sledijo nove najvišje vrednosti, donosi ameriških delnic pa so v preteklosti po 12 mesecih v povprečju dosegali 16 odstotkov.
Februar 2024
Wall Street v teh dneh slavi svojega superjunaka, ki igra glavno vlogo v ameriški borzni zgodbi o uspehu ter upravičeno zbuja zavist preostalega sveta. Indeks S&P 500 je zavedno in nezavedno globoko zakoreninjen v psiho in zavest večine profesionalnih vlagateljev.
Če smo nekoliko patetični, bi lahko rekli, da ima podobno vlogo in status kot prstan moči v slavni Tolkienovi trilogiji Gospodar prstanov. V osebni izkaznici tega gospodarja svetovnih borznih indeksov, ki je pred dnevi prvič presegel magično mejo 5000 indeksnih točk, je navedeno, da je vanj vključenih 500 največjih ameriških korporacij, ki so na trgu vredne več kot 42.000 milijard dolarjev, kar je recimo 670-kratnik slovenskega letnega BDP oz. približno 1600-krat toliko, kolikor imamo Slovenci privarčevanih sredstev v bančnih depozitih.
Indeks, ki je naredil delničarje
Od rojstva indeksa, davnega leta 1923, se je delež Američanov, ki imajo v lasti delniške naložbe povečal s samo enega odstotka v letu 1929, na 19 odstotkov v letu 1983, na skoraj 60 odstotkov leta 2000 in danes. Če bi povprečni prebivalec Slovenije, ki je danes star 44 let, ob rojstvu vplačal 1000 evrov v indeks S&P 500, bi zdaj imel na računu skoraj 160.000 dolarjev, njegov povprečni letni donos pa bi v tem času presegal 12 odstotkov.
Nova rekordna vrednost delniškega indeksa je pomembna na simbolni in psihološki ravni, saj pomeni, da imajo pozitivni donos vsi vlagatelji, ki so kadarkoli v zgodovini vložili denar v košarico 500 vodilnih ameriških podjetij.
Si predstavljate, koliko ljudi je bilo v tem času opeharjenih za svoje trdo prigarane prihranke v neštetih »catch-the-catch« piramidnih shemah in drugih prevarah, ker so v želji po tem, da bi na hitro obogateli, nasedli brezvestnim goljufom. Zgodovina finančnih trgov je resda polna normalnih korekcij in občasnih bolečih pretresov, vendar pa so pravila igre vnaprej znana in predvidljiva, vsi udeleženci na trgu pa uživajo visoko pravno zaščito.
Na trgu ni mesta za neumne napake
Delniške trge ljudje pogosto neupravičeno dojemajo kot mitološke simbole gnilega kapitalizma ali pa si jih vizualno predstavljajo kot igralnice na Divjem zahodu, kjer so mali vlagatelji nemočna hrana za morske pse v prehranjevalni verigi. Delniški trgi niso nič drugega kot velikanska elektronska tržnica, kjer si kupci in prodajalci prostovoljno in demokratično izmenjujejo delnice podjetij po tržnih cenah. V resnici so precej bolj prijazni in popustljivi do vlagateljev, ki poznajo njihovo pravo naravo in ne delajo neumnih napak.
Ob izjemnih donosih tehnoloških delnic in vse večjem zanimanju splošne javnosti se vse več poznavalcev sprašuje, kdaj se bo ustavila evforija na trgih, mediji pa veselo razpihujejo zgodbe o tem, da »pod rekordi ameriških delnic tiktaka bomba«, in se sprašujejo, kako je mogoče, da je Nvidia na trgu vredna več kot vse kitajske delnice na hongkonški borzi, ali pa da je Microsoft na borzi vreden več kot tri tisoč milijard dolarjev, kar je dvakrat toliko, kot znaša tržna vrednosti ameriškega energetskega sektorja, ki sicer letno ustvari dvakrat večji prosti denarni tok v višini 135 milijard dolarjev. Zgodovinske statistike za zdaj govorijo v prid nadaljevanja pozitivnih gibanj na delniških trgih, saj novim najvišjim vrednostim po koncu medvedjih trgov praviloma sledijo nove najvišje vrednosti, donosi ameriških delnic pa so v preteklosti po 12 mesecih v povprečju dosegali 16 odstotkov.
