Sava Infond članek 23.11.2023 | NKBM

Aleš Šoba, CFA, direktor upravljanja sektorja upravljanja investicijskih skladov

November 2023

Kako hitro se lahko razmere na finančnih trgih spremenijo! Strah je bil še do nedavnega glavno čustvo med vlagatelji. Oktobra smo še tretji mesec zapored spremljali upad globalnih delniških trgov in marsikateri indeks je padel v območje korekcije, kar pomeni upad več kot deset odstotkov od vrha. Glavni krivec so bile vse višje obrestne mere, ki so po eni strani breme za podjetja, gospodinjstva in države, po drugi pa delajo obveznice vedno bolj privlačno alternativo delnicam. Tudi novo geopolitično žarišče na Bližnjem vzhodu ni vlivalo optimizma vlagateljem.

Vse to se je spremenilo po zasedanju ameriške centralne banke Fed v začetku novembra. Še drugič zapored so ohranili ključno obrestno mero nespremenjeno, na višini 5,5 odstotka. Podobna zgodba je v evroobmočju, kjer je Evropska centralna banka, ECB, v oktobru ohranila ključne obrestne mere nespremenjene. Nadaljuje se tudi ohlajanje trga dela v ZDA, kjer stopnja brezposelnosti počasi raste. Trenutno znaša 3,9 odstotka, kar je še vedno izjemno malo, gre pa za skok s 3,4 odstotka v začetku tega leta. Pretnja višjih plač, ki bi se nato prelevile v višjo inflacijo, se tako zmanjšuje in lajša delo centralnim bankam. Če k temu prištejemo še podatek, da se je stopnja inflacije spušča proti dvema odstotkoma (ZDA 3,7 in evroobmočje 2,9 odstotka), vse skupaj nakazuje, da so centralne banke zaključile z dvigi obrestnih mer.

Posledično so se obrestne mere desetletnih državnih obveznic tako v ZDA kot v Nemčiji spustile z najvišjih nivojev zadnjih let, kar so delniški trgi pozdravili s silovitim odbojem. Globalni delniški indeks MSCI World je v samo devetih dneh pridobil dobrih pet odstotkov in letošnjo rast dvignil na 13 odstotkov.

Če smo torej res videli konec višanja obrestnih mer s strani centralnih bank, kaj to pomeni za različne naložbene razrede? Prav to raziskavo je nedavno naredil Derek Horstmeyer za Wall Street Journal. V zadnjih 50 letih smo v ZDA imeli šest različnih obdobij, ko je Fed ohranil obrestne mere nespremenjene za vsaj tri mesece po obdobju njihovega višanja. Gre za majhen vzorec, pa vendar je sporočilo preteklih podobnih dogodkov dokaj jasno. Delnice in obveznice močno pridobijo v okolju, kjer je vrh obrestnih mer dosežen. Še posebej pozitivno reagirajo tako imenovane growth delnice podjetij, ki imajo najvišje rasti prihodkov. Je pa večina teh nadpovprečnih presežnih donosov dosežena v prvi polovici premora pri obrestnih merah, saj se v drugi polovici vlagatelji začnejo obračati naprej in se spraševati, ali prihaja recesija.

Podobno je bilo pred finančno krizo leta 2008. Ameriška centralna banka je zaključila z dvigi že junija 2006, ameriški indeks pa je v naslednjem dobrem letu pridobil več kot 20 odstotkov. Kalvarija delnic, kot vsi vemo, pa se je začela konec leta 2007, po prvem znižanju obrestnih mer, ki je bilo žal signal, da je v ameriškem finančnem sistemu nekaj hudo narobe.

Reakcija delniških trgov v preteklih dneh je bila tako v skladu z zgodovino. Konec obdobja zviševanja obrestnih mer je na kratek rok pozitiven tako za delnice kot za obveznice. Na srednji rok pa bo njuno gibanje odvisno predvsem od tega, ali bo nižanje obrestnih mer posledica zmage nad inflacijo (mehki pristanek) ali pa slabšanja kondicije gospodarstev (recesija). To pa je tema za leto 2024.
 

Več o tem