Aleš Čačovič, višji upravljavec investicijskih skladov
Julij 2024
Dolžniški trgi vedno odsevajo ceno denarja na borzah in s tega vidika pomenijo pomemben barometer za vse druge vrst naložb na finančnih trgih. V drugem kvartalu leta so se zaradi rahlo boljših makro podatkov in upočasnitve dezinflacije primarno v Evropi začasno okrepile tržne obrestne mere, kar je negativno vplivalo na obvezniške trge, še najbolj na dolgem delu krivulje. Namreč, sprva predvideni številni pričakovani spusti obrestnih mer na začetku leta so se na trgu iz meseca v mesec oddaljevali v prihodnost, kar je v prvi polovici leta dvignilo krivuljo donosnosti v povprečju za približno 20 osnovnih točk. Nekoliko izboljšana makro slika in solidni rezultati podjetij so ohranjali apetit do tveganj, posledično zapiranje kreditnih pribitkov pa je bilo opazno bolj v tveganem segmentu podjetniških obveznic.
Gledano od začetka leta do junija so se med obveznicami tako še najbolj odrezale kratkoročne podjetniške obveznice iz nižjega bonitetnega razreda, saj so njihove visoke donosnosti ob visokih kuponih več kot odtehtale padec vrednosti nominale na drugi strani zaradi dviga krivulje netvegane donosnosti. Ob izidu Evropskih volitev junija, zmage stranke Marine Le Pen in takojšnjih razpisanih volitev v Franciji se je v juniju povečala volatilnost državnih obveznic zaradi porasta kreditnih pribitkov v Franciji in drugje. Takšna reakcija trga je bila v preteklosti že videna, saj vlagatelje ob menjavi oblasti v bolj skrajni pol vedno zaskrbi prihodnja fiskalna disciplina države, če je že obstoječa šibka. V okviru zasedanj centralnih bank je drugo četrtletje minilo v znamenju prvih znižanj obrestnih mer predvsem v Evropi. Čeprav se inflacijske okoliščine razlikujejo od države do države, so si centralne banke po komentarjih enotne v tem, da v prihodnje ne pričakujejo avtomatskih obrestnih znižanj drugega za drugim. Izjema je, denimo, švicarska centralna banka, ki je že drugič zapored znižala obrestno mero na 1,25 odstotka.
A vendar določeni ekonomski modeli, ki izračunavajo oceno trenutne letne inflacije, denimo za območje z evrom, kažejo, da bo glavna inflacija že v tem mesecu zdrsnila na 2,2 odstotka, kar je le še 0,2 odstotka stran od ciljne inflacije. Skladno s tem trendom posamezni guvernerji ECB že javno komentirajo, da bi bila še dodatna dva spusta obrestne mere letos v Evropi popolnoma smiselna. Vsaj eno znižanje pa je pričakovati tudi v ZDA, kjer so bili doslej do nižje obrestne mere še kar zadržani. Za drugo polovico leta se pričakuje, da bo Evropska centralna banka začela zmanjševati reinvestiranje zapadlih glavnic iz programa PEPP, medtem ko se ameriški Fed na drugi strani že pripravlja na zmanjšanje svojega programa kvantitativnega zategovanja.
Parlamentarne volitve v Franciji in v prvem krogu zmaga stranke Le Penove je že nekoliko negativno vplivala na francoski in preostali evropski kapitalski trg. Nadaljnji razvoj na trgih bo pa predvsem odvisen od stališč in dejanj naslednje politične opcije, pri čemer stranki, ki velja za največjega favorita, najverjetneje ne bo uspelo dobiti absolutne večine v parlamentu. Ne glede na to je za vlagatelje precej pomembna zaveza in sposobnost države za izboljšanje prihodnje fiskalne politike. Stabilno poslovanje podjetij in pričakovane nižje obrestne mere v Evropi so doslej podpirale apetit po tveganju in proces zniževanja kreditnih premij ne glede na visok francoski proračunski primanjkljaj in zdrs kreditne bonitete. Politična negotovost v Franciji je ta proces začasno ustavila. Razvoj dogodkov po francoskih volitvah pa bo eden tistih dejavnikov, ki bo vplival na poletni borzni sentiment v Evropi.
Več o dogajanjih na kapitalskih trgih si lahko preberete TUKAJ.
