Tudi v težkih trenutkih vam stojimo ob strani. Pripravili smo napotke, kako postopati v primeru smrti vašega bližnjega in olajšali dostop do nekaterih podatkov, ki jih lahko pridobite tudi brez obiska poslovalnice.
URADNA PRIJAVA
Smrt se prijavi upravni enoti, na območju katere je oseba umrla, in sicer v roku 2 dni od dneva smrti.
OBVEŠČANJE BANKE
Banko lahko obvestite o smrti stranke na naslednje načine:
KAJ NAREDI BANKA?
Z dnem, ko banka prejme mrliški list oz. izpisek iz matičnega registra o smrti, banka:
Banki kot upravljalcu osebnih podatkov za posredovanje podatkov ni potrebno čakati na pravnomočni sklep o dedovanju. Banka lahko podatke o umrlem posamezniku posreduje osebi, ki izkaže:
in v primeru, da umrli posameznik ni prepovedal posredovanja podatkov.
V kolikor ste zakoniti dedič in to dokažete z ustreznimi pravnimi dokazilI, hkrati pa ste obstoječa stranka Nove KBM, vam bo banka podatke posredovala tudi, če pokličete v kontaktni center na brezplačno telefonsko številko 080 17 70. Agenti v kontaktnem centru bodo najprej opravili postopek avtentikacije oz. preverjanje istovetnosti.
Med osebne podatke umrlega štejemo:
Prenos vrednostnih papirjev z računa pokojnega imetnika na račun njegovega dediča (ali dedičev) ni samodejen, temveč se izvrši šele na podlagi pisne zahteve dediča.
V zahtevi mora dedič navesti številko svojega računa, odprtega pri sistemskem članu KDD, kamor se naj prenesejo vrednostni papirji, ter priložiti izvod pravnomočnega sklepa o dedovanju, ki ga KDD potrebuje na vpogled in ga vlagatelju vrne po pošti. Račun dediča, odprt pri sistemskem članu KDD, je račun vrednostnih papirjev, ki ga na podlagi pogodbe, sklenjene z dedičem, vodi član KDD.
Banka lahko dediču odpre trgovalni račun pri KDD in mu svetuje pri prenosu vrednostnih papirjev na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju.
Podlaga za prenos vrednostnih papirjev je pravnomočni sklep o dedovanju.
Kontakt:
KDD d. d.
Tivolska cesta 48
1000 Ljubljana
Telefon:01 307 35 00
Faks:01 307 35 07
E-pošta info@kdd.si
Pomembni dokumenti in obrazci, ki jih lahko preberete:
Zakon o varovanju osebnih podatkov , ZVOP-1
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ZPIZ-2
Zakon o dedovanju, ZD
www.mnz.gov.si
www.uprava.gov.si
www.e-uprava,gov.si
www.kdd.si
Varstvo osebnih podatkov ne preneha s smrtjo posameznika. Določba 23. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju ZVOP-2) ščiti pred neupravičeno obdelavo osebnih podatkov tudi umrle in določa posebne pogoje, kdaj se obdelava osebnih podatkov umrlih lahko izvaja.
Podatke o umrlem posamezniku lahko bančni delavec v poslovalnici posreduje osebi, ki je po zakonu njegov zakoniti dedič prvega ali drugega dednega reda, če za uporabo osebnih podatkov izkaže pravni interes, umrli posameznik pa ni pisno prepovedal posredovanje teh osebnih podatkov. Osebi, ki je po zakonu zakoniti dedič prvega ali drugega dednega reda, če za uporabo osebnih podatkov izkaže pravni interes, umrli posameznik pa ni pisno prepovedal posredovanje teh osebnih podatkov, lahko banka posreduje podatke o umrlem posamezniku tudi v kontaktnem centru, pri čemer mora biti oseba obstoječa stranka banke.
Z izpiskom iz rojstne matične knjige potencialni dedič dokazuje, da je zakonit dedič prvega ali drugega dednega reda.
Primer, ko se na bančnem okencu oglasi potencialni dedič, ki ni prejel sklepa o dedovanju in želi podatke o umrlem komitentu, z razlogom, da je v teku zapuščinski postopek in je dedič po pokojnem, opredeljuje 23. člen Zakona o varstvu osebnih podatkov.
Iz naslova 23. člen ZVOP-2 lahko upravljavec osebnih podatkov v našem primeru banka, podatke o umrlem posamezniku posreduje samo tistim uporabnikom osebnih podatkov, ki so za obdelavo osebnih podatkov pooblaščeni z zakonom (sodišča, zakoniti dediči prvega ali drugega reda).
Za posredovanje osebnih podatkov o umrlem zakonitem dediču prvega ali drugega reda, se zahteva sledeče:
S trenutkom smrti preide pokojnikova zapuščina po samem zakonu na njegove dediče. Zapuščino predstavlja tako aktiva kot pasiva, torej premoženje in dolgovi.
Dedič odgovarja za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja. Navedeno ne pomeni, da lahko upniki posežejo zgolj na premoženje, ki je bilo predmet dedovanja, temveč na vso premoženje dediča, vendar do višine vrednosti podedovanega premoženja.
Mogoče je le na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju.
Banka po prejemu pravnomočnega sklepa o dedovanju ukine osebni račun in izplača sredstva dedičem v skladu s sklepom o dedovanju.